Buy your weekday smoothies and get your weekend ones for free. (7 for the price of 5!)
Oksidacija je naraven kemijski proces, ki neprestano poteka v našem telesu, pri katerem prihaja do prenosa elektronov med molekulami, s čimer omogoča številne življenjsko pomembne funkcije, kot so proizvodnja energije v celicah, celično dihanje, razstrupljanje organizma ter učinkovita komunikacija med celicami.
Brez oksidacije življenje ne bi bilo mogoče. Težava nastane takrat, ko se med temi procesi začne tvoriti preveč nestabilnih molekul, imenovanih prosti radikali.
Prosti radikali so zelo reaktivne in nestabilne molekule z enim ali več neparnimi elektroni, ki si prizadevajo doseči stabilnost tako, da odvzemajo elektrone drugim molekulam, pri čemer lahko poškodujejo celične membrane, beljakovine, DNK ter druga zdrava tkiva v telesu.
Nastajanje prostih radikalov pospešujejo številni dejavniki sodobnega življenjskega sloga in okolja, med drugim onesnažen zrak, UV-sevanje, kajenje, uživanje alkohola, kronični stres, neuravnotežena prehrana, pomanjkanje spanja ter intenzivne telesne obremenitve, kar lahko poveča tveganje za nastanek oksidativnega stresa in poškodb celic.
Antioksidanti so zaščitne snovi, ki pomagajo nevtralizirati proste radikale in tako preprečujejo poškodbe celic.
Med najpomembnejše antioksidante, ki pomagajo nevtralizirati proste radikale in ščititi celice pred oksidativnimi poškodbami, sodijo vitamini C, E in A, beta-karoten, minerala selen in cink ter številne bioaktivne rastlinske spojine, kot so flavonoidi, polifenoli, koencim Q10 in antioksidativne sestavine zelenega čaja ter drugih rastlin.
Ko je ravnovesje med prostimi radikali in antioksidanti porušeno, nastane oksidativni stres.
Oksidativni stres nastane, ko telo proizvaja več prostih radikalov, kot jih lahko nevtralizira s svojimi obrambnimi mehanizmi.
Posledično lahko pride do poškodb:
Lipidov
Poškodujejo se celične membrane, kar vpliva na delovanje celic.
Beljakovin
Spremeni se njihova struktura in sposobnost opravljanja bioloških funkcij.
DNK
Poveča se tveganje za mutacije in razvoj različnih bolezni.
Dolgotrajna izpostavljenost oksidativnemu stresu lahko pomembno vpliva na kakovost življenja in zdravje.
Med najpogostejše dejavnike tveganja za nastanek oksidativnega stresa sodijo onesnažen zrak, aktivno in pasivno kajenje, UV-sevanje in prekomerno sončenje, prehrana z veliko predelanih živil ter premalo sadja in zelenjave, kronični psihični stres, pomanjkanje spanja, pretirano uživanje alkohola ter izpostavljenost različnim kemikalijam in toksinom iz okolja.
Ker so simptomi pogosto nespecifični, jih mnogi pripisujejo utrujenosti ali vsakodnevnemu stresu.
Pogosti znaki vključujejo:
• kronično utrujenost,
• pomanjkanje energije,
• pogoste glavobole,
• slabšo koncentracijo in spomin,
• oslabljeno odpornost,
• pogostejše okužbe,
• hitrejše staranje kože,
• izgubo elastičnosti kože,
• bolečine v mišicah in sklepih,
• izpadanje las,
• lomljive nohte,
• prebavne težave,
• napihnjenost,
• poslabšanje vida.
Posledice dolgotrajnega oksidativnega stresa
Srčno-žilne bolezni
Poškodbe žilnih sten povečujejo tveganje za aterosklerozo, srčni infarkt in možgansko kap.
Sladkorna bolezen
Povečuje se tveganje za inzulinsko rezistenco in motnje presnove glukoze.
Nevrodegenerativne bolezni
Oksidativne poškodbe možganskih celic so povezane z Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo.
Rakava obolenja
Poškodbe DNK lahko vodijo do mutacij in nenadzorovane rasti celic.
Pospešeno staranje
Prekomerna količina prostih radikalov pospešuje staranje tkiv in celotnega organizma.
Imunske motnje
Pogostejše okužbe ter zmanjšana sposobnost telesa za učinkovito obrambo.
Kako zmanjšati oksidativni stres?
Naravni antioksidativni obrambni sistem organizma
Da bi se organizem zaščitil pred škodljivimi učinki prostih radikalov, je razvil izredno učinkovit antioksidativni obrambni sistem. Ta vključuje encimske mehanizme, kot so superoksid dismutaza, katalaza in glutation peroksidaza, ki predstavljajo prvo obrambno linijo pred oksidativnimi poškodbami. Poleg teh encimov pomembno vlogo igrajo tudi neencimski antioksidanti, ki jih pridobivamo predvsem s prehrano.
Antioksidanti v prehrani – naravna podpora organizmu
Eden izmed najučinkovitejših načinov zaščite pred oksidativnim stresom je redno uživanje živil, bogatih z antioksidanti. Mednje sodijo sadje, zelenjava, zelišča in rastline, ki vsebujejo različne bioaktivne spojine.
Posebno zanimanje v zadnjih letih vzbujajo tudi sadeži z visoko vsebnostjo naravnih polifenolov in drugih antioksidativnih spojin, med katere sodi tudi mangostin (Garcinia mangostana), tropski sadež, cenjen zaradi svoje bogate sestave fitonutrientov.
Oksidativni stres je del sodobnega načina življenja, vendar lahko z ustreznimi navadami pomembno zmanjšamo njegov vpliv na organizem. Uravnotežena prehrana, bogata z antioksidanti, dovolj gibanja, kakovosten spanec in obvladovanje stresa predstavljajo temelj dolgoročnega zdravja in dobrega počutja.
Skrb za ravnovesje med prostimi radikali in antioksidanti ni pomembna le za preprečevanje bolezni, temveč tudi za ohranjanje vitalnosti, energije in kakovosti življenja v vseh življenjskih obdobjih.
ZAKAJ IZBRATI XAN-MAX
Kakovost, ki se začne pri naravi
Antioksidanti tako niso čudežne snovi, ki bi lahko same preprečile vse negativne vplive okolja ali staranja, predstavljajo pa pomemben del naravnega obrambnega sistema organizma. Med številnimi rastlinskimi viri antioksidantov posebno mesto zaseda mangostin, predvsem zaradi izjemno bogate vsebnosti ksantonov, zaradi katerih velja za enega najbolj preučevanih tropskih sadežev na področju antioksidativnih raziskav